Zakaj imamo radi dišave in vrste dišav

Dišava kot taka veliko pove o posamezniku uporabniku. Prenaša sporočilo, ki je vezano na določen trenutek ali spomin na osebo oziroma na atmosfero oblikovano na nečem, kar je prijetno, toplo morda celo učinkovito.

Že od nekdaj je vonjanje imelo svojstven pomen, predvsem pri izboru hrane, zaznavi okolja in drugih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na ugodje, pravilen izbor nečesa, zadovoljstvo ali celo na nasprotujoče segmente. Je nekaj brez česa bi bilo težko oziroma nemogoče živeti. Vonjanje omogoča preverjanje tistih učinkov, ki vplivajo na sprejetje odločitev ali razmisleka o nečem, kar lahko ustvarja tako lagodje kot nelagodje. Torej, tvori povezavo med videnim, čutnim in sprejetim.

Zgodovina govori, kako so bile dišave nekoč sredstvo, s katerim je bilo mogoče veliko prekriti, skriti ali zdraviti in sredstvo, ki je prikazovalo simbol nečesa, kar se je prelivalo med statusom, ugodjem, spoštovanjem in poudarkom osebnosti. Danes ni nič drugače kot nekoč, le da dišave vse bolj prehajajo v človeško kulturo, ki ni več toliko obremenjena z nekaterimi predhodno navedenimi značilnostmi. Praktično jih lahko uporablja vsak, ne glede na želje ali zmožnosti nakupa, pa tudi starost ni več omejena. Raznolikost omogoča uporabo skorajda vsem, kar je izjemna prednost v primerjavi s preteklostjo.

Dišave so postale del neverbalnega komuniciranja, ki med drugim prenašajo številna sporočila, ki izhajajo bodisi iz počutja ali karakteristik posamezne osebe (uporabnika), ki jih pošilja. Posebnost karakteristik je ta, da so povezane s seznanjenostjo o pravilnosti izbora in uporabi (predvsem v poslovne namene), vključno z željami in zmožnostmi uporabnika. S takim pristopom in seznanjenostjo do dišav se poveča osebno počutje uporabnika in sama kredibilnost pri uporabi. Strokovnjaki trdijo, da dišave prenašajo več kot tretjino vseh sporočil v komunikaciji. To nam pove kolikšen je pomen uporabe oziroma vpliv dišav na osebe s katerimi komuniciramo.

Kaj je potrebno vedeti pred izborom dišave?

Najprej moramo vesedi komu je dišava namenjena. Ali je to vam osebno ali prijateljem, sorodnikom, znancem, sodelavcem … Dobro je poznati karakteristike posamezne osebe, saj je to osnova s katero lahko svetovalkam ali prodajalkam delo pri izboru posamezne dišave zelo olajšate. Tudi namen uporabe ne bo odveč, v kolikor vam bo znan. To ne le, da omogoča zadovoljiv izbor, temveč dopušča možnosti pridobivanja svojstvenosti dišave, kar pa pri morebitnem samoizboru ni tako preprosto. Pred tem se je dobro opredeliti na osnovne karakteristike iz katerih se lažje razbere osnovne značilnosti dišav.

Parfem - esenca

So dišave z najmočnejšo koncentracijo esence in alkohola. Procentualno varira (odvisno od znamke) od 15 - 30 % esence, ki je razredčena z 90% alkoholom. Na policah jih običajno ne srečujemo v spray izvedbi in so v manjših količinskih oblikah (tekoči ali kremni). Navedene karakteristike vplivajo tako na trajnost dišave kot cenovno vrednost.

Eau de parfum - Parfemske vode

So dišave z nižjo stopnjo koncentrata esence (10 - 15 %), ki je razredčena z 90% etil alkoholom. V večini se z njimi srečujemo v spray izvedbi.

Eau de toilette - toaletne vode

So najbolj pogosto uporabne dišave s stopnjo koncentracije esence, ki varira med 5 - 10 % in je razredčena z 80 - 85% alkoholom.

Eau de cologne - kolonjske vode

Pogosto jih uporabniki zamenjajo za toaletne vode. Tako stopnja esence kot stopnja alkohola sta nižji od toaletnih vod, kar vpliva na trajnost vonja. So dišave s stopnjo koncentrata esence med 3 - 5 %, razredčene z 70 - 80% alkoholom.

Osvežilne vode

Vsebujejo najmanjše količine esenc, ki običajno izhajajo iz skupine agrumov in varirajo med 1 - 3 %. Razredčene so s stopnjo alkohola med 70 - 80 %. Zaradi povzročanja fotosenzibilnosti nekaterih od proizvajalcev ponujajo omenjene proizvode brez alkohola.

Običajno na embalaži ni navedena stopnja esence, je pa navedena stopnja alkohola. To pomeni, da večja kot je navedena stopnja alkohola, večja je tudi stopnja esence in nasprotno, kar posledično vpliva tudi na trajnost dišave.

Kako opredeliti karakteristike dišav za uporabnika?

Vsaka kakovostna dišava ima jasno definiran cilj trženja, kar bi pomenilo, da je opredeljena na posamezno ciljno skupino potrošnikov, njihove karakteristike, značilnosti in trendno usmerjenost. Predvsem trendi imajo v zadnjem obdobju izjemen vpliv na odločitve potrošnikov o izboru ali nakupu dišav. Pogosto zmagajo odločitve, ki presegajo potrebe ali želje posameznikov, kar se kasneje odraža kot kopičenje neuporabnih izdelkov, nezadovoljstvo s ponudbo ali učinkom izdelka. Da bi se lahko bolje opredelili na posamezne dišave, je priporočljivo vedeti tudi nekaj o družinah in poddružinah, ki sestavljajo posamezno dišavo.

Družina listov kot najmlajša družina sestavin dišav je usmerjena predvsem v pridobivanje eteričnih olj iz zelišč. Se popolnoma razlikuje od družine cvetov, ki dišavo predstavlja v eni noti ali skupičku številnih not esenc, ki se združujejo v posamezno dišavo. Naslednja osnovna skupina je skupina agrumov, ki v dišavah skrbi predvsem za optimalnost svežine. Esence imenujejo »esperidi« in so neizbežna sestavina pri osvežilnih vodah. Družina, ki daje dišavam toploto in moč je družina lesa. Sestavine v dišavah so poimensko prisotne oziroma poznane po sandalovini, patchuliu in vetiverju. Esence se pridobivajo iz lubja, korenin in stebel.

Najstarejša od opisanih družin je »orijentalna« družina. Temelji na azijskih vonjih, pridobljenih iz smol in nekoč živalskih izvlečkov (danes se vonji takih izvlečkov pridobivajo umetno). Podobno kot družina lesa je osnovana na moči in drugimi izstopajočimi segmenti. Da je temu tako potrjujejo že same sestavine kot so: sandalovina, jantar, vanilja, pachulij, bergamotk, muškat … In še ena od osnovnih družin, ki je sestavni del dišav, je družina začimb. Njihova značilnost je dišavam omogočiti toplino, slast in razvijajočo se kakovost. Sestavine, ki to omogočajo, so predvsem poper, cimet, nageljnove žbice in koriander.

Avtor: Evgen Gec, Svetovalnica Gec